DELAVNICA
KRITIČNE PISMENOSTI V SEDMIH KORAKIH
1. korak:
VSTOP SKOZI ČUTE
Prvi
korak je
namenjen temu, da pri
udeležencih vzbudimo zanimanje za
obravnavano problematiko na način, da ga vpletemo skozi različne čute in ne le
skozi racionalno razlago, kaj in zakaj bomo nekaj počeli. V ta namen izberemo dejavnosti, ki
vključujejo glasbo, film, slike… umetnost je na splošno zelo dober način, da tudi čustveno pritegnemo mlade k temi in
spodbudimo njihovo občutljivost. Pomembno je, da v duhu »mnogoterih inteligenc« vzpodbudimo ne le miselne ravni ampak tudi čustveno, saj je oboje zelo
pomembno za osmišljanje sodelovanja v delavnici. Prvi korak zaključimo s pogovorom, v katerem skupaj
opredelimo ožjo temo ozirom problem na katerega se bomo z dejavnostmi odzvali.
2. korak: PO
NOVO ZNANJE
Drugi korak je namenjen pridobivanju novega znanja,
saj vsakršno reševanje problemov, ustvarjanje ali zgolj kritično prevpraševanje
zahteva podlago v znanju. Udeležence bomo vodili pri identifikaciji, katera
znanja potrebujejo in pri pridobivanju
novih znanj. Skupaj poiščemo vire ali sogovornike, ki o problematiki veliko
vedo. Za razvijanje kritične pismenosti lahko
uporabimo model štirih virov ali druge pristope razvijanja kritične
pismenosti. Predstavimo in aktivno
uporabimo orodje za kritično analizo tekstov.
Pomembno je, da v procesu udeleženci prepoznavajo pomen in nujnost
pridobivanja novega znanja, kadar želimo na nov, ustvarjalen način delovati v
svetu.
3. korak:
PREIZKUŠANJE ZNANJA
Cilj
koraka je uporaba pridobljenega znanja
in informacij in načrtovanje odziva na problem, ki ga obravnavamo. V ta
namen oblikujemo dejavnosti, kjer lahko skozi različne vidike uporabijo in
preizkusijo pridobljeno znanje in informacije, da te zanje postanejo smiselne
in jih prepoznajo kot pomembne, saj so povezane z realnimi življenjskimi
situacijami. Te dejavnosti so lahko nadaljnje raziskovanje in zamišljanje kako
bomo delovanje v svetu (onkraj organizacije, šole, ect).
Te dejavnosti naj odlikuje:
- osredotočenost na integracijo predznanja mladih z novo pridobljenim znanjem;
- inkluzivnost, kar pomeni, da je dejavnost oblikovana tako, da sodelujejo vsi mladi, upoštevajoč njihove različnosti;
- navezovanje na življenje v vsakdanjem življenju ter
- pripovedovanje, na primer pripovedovanje zgodb na način, da prej pridobljeno znanje mladi skozi osebno pripoved ali kak drug izraz povežejo z življenjem.
4. korak: V
DIALOG
Namen
koraka je spodbujanje pogovora oziroma vstopanja v dialog, iskanje sogovornikov
in izmenjava pogledov med različnimi posamezniki ali skupinami, ki so na tak
ali drugačen način del obravnavane problematike. Pomembne cilj tega koraka je
razvijanje zmožnosti dialoga, tako z vidika spoštljivega in učinkovitega
izražanja stališč, kot poslušanja in navezovanja na druge. Načrtujemo
dejavnosti, ki podpirajo dialog na različnih ravneh med vsemi udeleženci in
sogovorniki, ki smo jih povabili ali
poiskali. Vsi udeleženci so aktivni v obeh vlogah, tistega ki izraža svoja stališča in tistega, ki posluša in se
spoštljivo navezuje na drugega. Pri tem koraku smo pozorni tako na dimenzijo
mladostnikovega izražanja, kot tudi njegove zmožnosti poslušanja drugega.
Oblikujemo dejavnosti, ki podpirajo dialog med vsemi udeleženci.
5. korak: PRIPRAVA
ZA DELOVANJE
Pomen petega koraka
je, da udeleženci načrtujejo in pripravijo vse potrebno za delovanje v realnem okolju (npr. produkcija materialov za
komunikacijsko kampanjo, …), pri čemer
na ustvarjalen način uporabijo nova znanja in jih usmerijo v produkcijo s
katero bodo angažirano participirali oz.
sooblikovali okolje v katerem živijo in je zanje pomembno.Pomembno je, da
skušamo znotraj skupine poiskati zmožnosti in talente za posamezne naloge, ki
smo jih načrtovali. V vsaki skupini se
zmeraj najdejo skriti ali manj skriti talenti za pisanje, za vizualno ustvarjanje…. Pomembno je, da vsak v
skupini prispeva po svojih zmožnostih in da nihče ni izključen ali njegovo delo
manj vredno. Hkrati je zelo kompleksen
korak, saj moramo natančno razmisliti o kontekstu in o vseh na katere bi naše
delovanje lahko učinkovalo oziroma jih vpletlo. Resno moramo razmišljati o
morebitnih negativnih posledicah načrtovanega delovanja.
6. korak:
DELOVANJE V SVETU
Šesti korak je
izvedba dejavnosti, akcije, ki smo jo pripravili v petem koraku. Namen tega koraka je, da razvijamo etični in
politično odgovornost do sveta v katerem živimo. Odgovornost razumemo kot etično vrlino, ki
nas usmerja k temu, da smo pozorni in skrbni
in se odzovemo na človeka,
družbo, živali in naravo.
7. korak:
REFLEKSIJA KOT POT NAPREJ
Pomen sedmega koraka je nujnost
refleksije in prevzemanja odgovornosti za izpeljano dejavnost, soočanje z
odzivi, lastnimi napakami, zdrsi, predvsem pa uspehi. Delavnica naj se zaključi
z novimi načrti, ki so na podlagi pretekle izkušnje bistveno izboljšani- in to
z lastnim znanjem in trudom.